Vodni skuter in noro preživete počitnice na morju

Vedno sem bila mirno dekle, nikoli si nisem upala kaj dosti. To so vedeli vsi. Imela pa sem svoje želje in bila človek, da sem jih tudi skušala uresničiti. Tokrat smo šli s šolo na izlet na morje, kjer smo bili tri dni. Ko sem jaz videla vodni skuter, sem vedela, da se bom na njem peljala. Moji sošolci so bili vsi bolj zamorjeni, tako nisem mogla pričakovati, da bi se s kom peljala, ker jih vodni skuterji niso zanimali.

Vprašala sem še sošolke, kaj si mislijo, in če bi se šle z menoj vozit, pa tudi niso bile interesirane, tako da sem ostala sama. Ker so bili vodni skuterji na izposojo, sem šla vprašat, če bi mi mogoče kdo vse razložil. Tam je bil prav prijeten fant, ki se je ponudil, da me lahko nauči, kako se vozi vodni skuter. Dogovorila sva se za uro in komaj sem čakala, da se greva vozit. Najprej me je vprašal, če imam kaj proti, da se zapeljeva en krog, ker mi lažje razloži v vodi, kot pa na kopnem. Seveda nisem imela nič proti, bila sem še vesela, ker je bil res prijazen fant. Vožnja je bila prijetna, naučil me je čisto vse, kar sem potrebovala, da sem znala sam voziti vodni skuter in nisem potrebovala nikogar.

Tisti dan sem se navozila za celo leto. Drugi dan sem se s prijateljicami sprehajala po plaži, mimo vodnih skuterjev in ponovno srečala prijaznega fanta. Povabil me je na vodni skuter, če se grem še enkrat peljat z njim. Preskočila je iskrica in lahko vam povem, da sva postala par. Jaz sem odšla domov, nekaj časa sva si še dopisovala in klicala, potem pa sva videla, da eden drugega štopava in da je boljše, da gre vsak svojo pot. Od takrat naprej mi je v lepem spominu predvsem ostal vodni skuter in kadarkoli ga na morju vidim, se spomnim na tega fanta.

Plovila so zame nekaj najlepšega, kar lahko vidim na morju

Ste tudi vi srečni na morju? Jaz sem, ko vidim plovila, morje, borovce, galebe. Nekateri imajo radi morje, drugi pa hribe. Prav je, da smo si tako različni in da vemo, kaj si želimo. Jaz bi bila celo leto na morju, obožujem morje, skale, vonj po morju. Kot majhna sem bila veliko po bolnišnicah, ker sem bila bolna. Vsako leto sem bila tako povprečno v bolnišnici 4 teden. To so bili težki dnevi zame, a sem bila v prekrasnem kraju na morju, kjer sem lahko skozi okna opazovala plovila in morje. Kot otrok ne veš, da ti bodo ti občutki za vedno ostali. Tam si in skušaš pozabiti na svoj dom, odštevaš dneve, kdaj ti bo zdravnik povedal, da lahko greš domov. Še danes se spominjam vseh vrat, oken, hodnikov in prijaznih sester. Ni mi bilo težko, po drugi strani pa sem bila kar boga, ker sem bila tako majhna ločena od staršev. 

Danes, ko pogledam plovila, se spomnim na plovila v času, ko sem bila v bolnišnici. Imam mešane občutke, bilo je lepo, a raje bi bila doma pri starših. Očitno so me plovila in morje toliko pomirjali, da mi je ta pogled na morje še danes lep. Sedaj imam že svoje otroke in ne predstavljam si, da bi morali sedaj oni za 3 tedne v bolnišnico. Grozno bi se počutila, verjetno sta se grozno počutila tudi moja dva starša takrat. O tem se nismo nikoli pogovarjali. Vem pa, da me plovila pomirjajo in upam, da so mi takrat pomagala, da sem premagovala tiste dolge dneve v bolnišnici. 

Nekdo bi rekel, da mu tisti morski kraj ne bi mogel biti nikoli lep, če bi bil toliko v bolnišnici tam, jaz pa pravim, da je lep, nikoli ne bom pozabila na ta morski zrak, plovila in pave, ki so se prehajali okoli bolnice.

Najbolj pogosta oblika zdravljenja bolezni raka: kemoterapija

Kot strela z jasnega nas je zadela novica, da babica potrebuje zdravljenje. Nihče od nas namreč ni vedel, da se že leta bori z boleznijo raka. Tokrat ji kemoterapija ne uide. Takoj, ko smo za to izvedeli, smo seveda potrebovali kar nekaj časa, da smo novico sprejeli, saj je bil to šok ne samo za nas, pač pa tudi za vse ljudi, ki poznajo mojo babico. Prav vsi namreč babico dojemamo kot najbolj pozitivno osebo daleč naokoli, zato smo bili nad dejstvom, da ima raka še toliko bolj presenečeni. Zavedamo pa se, da ji bo kemoterapija lajšala bolečine, v katerih se je znašla.

Zdravnik nam je pojasnil načrt njenega zdravljenja. Precej prepričan je, da bo kemoterapija najbolj primerna oblika zdravljenja, ki ga potrebuje babica. O njegovi odločitvi ne dvomimo, zato smo se odločili, da se babici pri zdravljenju pridružimo. Skozi celotno zdravljenje ji bomo stali ob strani in verjamemo, da bo tudi z našo pomočjo lažje prenašala morebitne nezaželene stranske učinke, ki jih lahko povzroči kemoterapija vsak teden.

Velikokrat se sprašujemo, od kje babici takšno upanje in pozitivno razmišljanje. Kdor nas pozna, namreč ve, da prej pomislimo na slabo, kot na dobro. Pozitiva res ni nekaj, v kar bi verjeli. Več kot očitno je, da to spremenimo. Zdaj je čas, da vklopimo pozitivno razmišljanje, če ne zaradi nas samih, pa zaradi naše babice, saj to v tem trenutku najbolj potrebuje. Naša dobra volja in upanje ji bosta še kako pomagala skozi celotno zdravljenje.

Minilo je že nekaj tednov od babičinega prvega obiska kemoterapije in lahko vam povem, da za zdaj še ni občutila nikakršnega stranskega učinka. Samo zdravljenje dobro prenaša, kar se vidi tudi po tem, da polna upanja skače po hiši in se smeje na ves glas. Težko si verjetno predstavljate, kako srečni smo, da ji kemoterapija pomaga. Takšne sreče se namreč z besedami ne da opisati.

Ploščice za teraso morajo biti predvsem grobe, da ne drsijo

Prišel je čas, ko smo se tudi mi odločili, da prenovimo teraso, kajti naša terasa je res lepa, sončna, velika in ko smo se pogovarjali, da veliko sedimo na njej, smo se skupaj odločili, da bi jo lahko prenovili, potrebne so bile nove ploščice za teraso, nova ograja in seveda nova oprema. Prav vesela sem bila tega, da bom imela lepo in novo teraso. 

Ko sem se preselila k fantu, nikoli nisem upala razmišljati o prenovi, enostavno sem se sprijaznila z takšno hišo, ki je bila, v isti hiši so živeli tudi njegovi starši in raje sem pustila, da oni skupaj z njegovim sinom urejajo stvari pri hiši. Tako da me je prenova terase presenetila, ker sem si jaz to po tihem želela, da bi imela lepo teraso.

Ko so se začela dela, pa mi je mož rekel, da greva izbirat ploščice za teraso, presenetil me je, ker sem mislila, da bo ploščice za teraso izbral z očetom, tako sem bila srečna, da sem lahko jaz izbrala ploščice, on  mi je rekel, da je zraven samo zato, da bova izbrala kvaliteto, kar pa se tiče barve in vzorca, pa je čisto moja izbira.

Na koncu, ko so ploščice za teraso bile položene in ko smo mi dali mizo in stole je bilo resnično videti fantastično, kako je to nastal en lep prostor, kjer bom jaz sigurno preživela veliko svojega časa. Na vrhu je bila montirana tudi tenda, tako da je terasa bila pokrita. Tako so bile na terasi moje ploščice za teraso, ki so jih pohvalili tudi drugi, vsem so bile lepe, kajti izbrala sem prav posebne, ki so zemeljske barve, da so se povezale z naravo, ko sem dodala na teraso par loncev rož je nastal res lep sproščujoč kotiček za uživanje ob kavi ali prebiranju knjige. Še danes sem vedela, ko vidim v hiši od fanta, ploščice za teraso, ki sem jih izbrala jaz.

Servis telefonov bi moral biti v vsakem malo večjem kraju

Starejši ko si, težje se znajdeš. Kolikokrat starejši ne znajo upravljati z tehnologijo in bi potrebovali pomoč. Res bi bilo lepo, če bi servis telefonov, bil skoraj v vsakem malo večjem mestu. In ne samo to, tako kot vidim, koliko starejših ljudi se ne znajde, bi bilo lepo, če bi obstajale prav službe, ki bi v živo pomagale takšnim ljudem pri tehnologiji, na primer telefonu. Če nekdo ne bi znal delati z telefonom, bi lahko poklical in nekdo bi prišel na dom in mu pomagal.

Sam sem opazil, da moja stara mama zna uporabljati telefon, vedno me uspe priklicati, a ko jaz pridem k njej, pa njen telefon malo pogledam, vidim, kako ima vse nastavitve neurejene, čeprav sem ji že te nastavitve neštetokrat uredil, prav zato bi prišel prav servis telefonov, ker nimajo vsi te možnosti, da jim pridejo uredit otroci. Starejši so res odvisni od mlajših, ko prideš v ta starejša leta, ti je vse odveč, kar ti pride nepričakovano, obisk zdravnika, servis telefonov, trgovina, lekarna, popravilo avta, če ga še seveda imaš.

Naša babica je moderna babica, tako saj jaz pravim, ker ona ne obupa, če dobi kakšno stvar v roke, se bo tako dolgo mučila, da bo našla rešitev, pa če tudi vse drugo naredi narobe. Prav zato bi pri njej lahko dali na servis telefonov njen telefon vsak mesec, kajti to je čista zmešnjava, ko primeš njen telefon v roke, vidiš kako ima vse zmešano. A še vedno se znajde in pokliče tistega, ki ga potrebuje. Prav nobene oviri ni, čeprav sem ji že povedal, da bi bil boljši servis telefonov za njo, da bi ji uredili telefon, vendar ga vedno da meni in potem se jaz trudim po dve uri ali pa še več, da ji spet vse uredim, tako kot treba.

Moj dragi je prišel v leta, ko potrebuje anti age kremo

Že nekaj časa opažam, da koža mojega dragega ni več takšna kot je bila včasih. Pred nekaj dnevi, ko sva sedela skupaj na zajtrku, pa sem videla, da potrebuje anti age kremo, ker je njegova koža izgledala suha, utrujena in polna gub. Nisem mogla verjeti, res, da se je te dni zelo slabo počutil in da se je to počutje vleklo dlje časa. Bolj, kot sem ga spraševala, kaj je narobe, mi ni znal povedati ničesar, samo, da se slabo počuti.

Moški včasih potrebujejo malo  vzpodbude, tako sem se odločila, da mu grem sama kupit anti age kremo in ga presenetim. Dnevi so tekli in on je še kar poležaval, da se mu ničesar enostavno ne da. Tako sem ga eno jutro presenetila in vztrajala, da se uredi, obrije, da ga bom ostrigla in potem sem ga še presenetila in namazala z anti age kremo. Bil je kar malo šokiran, zakaj ga jaz mažem z kremo, potem pa sem mu lepo razložila, da imam počasi njegove slabe volje dovolj in da naj se pogleda, kakšen je. Pokazala sem mu anti age kremo, ki sem mu jo kupila in mu rekla, naj se vsako jutro in vsak večer z njo maže, da je za njegov tip kože in mu bo naredila lepo kožo na obrazu. 

Videla sem, da ne verjame v kreme, ker se tudi nikoli ni mazal z njimi, jaz pa sem ga vsak večer in vsako jutro opozorila, da na anti age kremo ni pozabil. Po enem mesecu je bil videti veliko lepši, njegova koža na obrazu ni bila več tako utrujena, suha, sedaj je bila negovana, vse zahvale pa gredo meni.

Moški se mogoče anti age kreme izogibajo, ker jih je sram uporabljati takšne kreme, bilo pa bi prav, da bi bili bolj pozorni do svoje kože. 

Kvalitetni in udobni pohodni čevlji za otroke

Prišel je čas, da bi lahko skupaj z otrokom šli v hribe, ker je že dovolj velik. Vsi pa se zavedamo, da mora biti v teh krajih varnost na prvem mestu in dobri pohodni čevlji so obvezni. Midva z ženo sva jih imela, potreboval jih je še sin. Moram priznati, da mi je težko kupiti drage čevlje, ker mu noga še raste, tako ima lahko čevelj le za kratek čas. Vendar tukaj ne gre drugače, če hočeš otroku zagotoviti varen korak, so dobri in kvalitetni pohodni čevlji obvezni.

Prvič sem šel v športne trgovine sam, da na hitro pogledam ponudbo in določene akcije, da mi je potem ni potrebno po vseh teh trgovinah hoditi z sinom, ampak enostavno greva samo v eno trgovino. Pral lepo je videti, kako lepi in kvalitetni so tudi pohodni čevlji za otroke, če ima človek denar, res lahko otroku kupi dobre čevlje. Videl sem, da je cenovni razpon kar velik, tako da sem se moral najprej pozanimati, kateri pohodni čevlji so res dobri. Tako mi je v eno od športnih trgovin prodajalec res lepo svetoval, povedal mi je prednosti in slabosti različnih pohodnih čevljev, tako sem imel lepšo sliko, katere bom sinu kupil. Jaz bi sicer še kako rad kupil najdražje, vendar bi to res pri našem finančnem stanju bilo neumno, ker sinu noga raste in tako bo lahko z njimi hodil po hribih le eno poletje.

Vsaka trgovina je imela različno ponudbo, na koncu sem se odločil, da z sinom pridem prav v to trgovino, kjer mi je prodajalec tako lepo svetoval. Približno sem vedel, kateri so dobri modeli, sedaj pa je odvisno od sina, kateri pohodni čevlji mu bodo odgovarjali. Včasih si tako rečem, da imam le enega sina in njemu lahko tako nudim več, kot pa če bi imel več otrok, tako naj bodo tudi pohodni čevlji dobri in s tem seveda bodo dražji.  

Obdobje, da spregledam in si pomagam, čaka me osebna rast

Sedaj sem imel obdobje, ko sem stagniral, enostavno sem živel iz dneva v dan in prav nič naredil, delal sem samo tiste stvari, ki sem jih mogel, tako se je moje življenje ustavilo, moja osebna rast je stala, takrat, ko sem bil v tem obdobju nisem niti pogrešal drugega načina življenja, tako sem živel iz dneva v dan in nisem pogrešal ničesar, tako sem se navadil. 

Ko pa sem se tako rekoč prebudil, sem spoznal, da moja osebna rast stoji, nisem se spreminjal, učil, razvijal, ničesar se pri meni ni zgodilo, moje življenje je bilo kar nekaj, ko sem to spoznal, da živim tako dolgočasno, da bi bilo čisto vseeno, da me ne bi bilo sem se streznil. To me je šokiralo in tako sem se prebudil in prav tako se je prebudila moja osebna rast, ta dan sem spoznal ,da moram vstati in iti. Da ni pomembno kaj bom počel, kako se bom razvijal, kaj se bom učil, glavno je bilo, da se dogaja.

Zavedal sem se, da je osebna rast velik izziv zame in da bo prinesla spremembe, nisem še vedel v katero smer grem, ker pa sem hotel početi stvari, ki me osrečujejo sem tudi pričakoval lepo prihodnost, v kateri bom srečen, tako sem sam sebe izpolnil. 

Končno sem šel naprej, ta občutek je fenomenalni, kako srečen sem postal, predvsem pa to, koliko stvari lahko narediš v enem dnevu, jaz sem sedaj doživel v enem dnevu kar sem prej v mesecu sni, žalostno ampak resnično. 

Ker sem veliko delal na sebi se je moja osebna rast razvijala, pogledal sem vase, v moja dejanja, začel sem se razumeti, prišli so dnevi, ko sem se še spraševal. A to je bila osebna rast, ni bilo vedno lepo a vedel sem da grem proti vrhu in to je bilo bistvo. 

Poglejte kakšne podložke imajo vaši novi stoli

Takrat, ko smo kupovali nove stole, res nisem dala poudarka na podložke, niti pomislila nisem nanje. Ko pa smo stole namestili v kuhinjo in jih začeli uporabljati, sem vsake toliko našla podložke pod mizo. Nisem se kaj dosti obremenjevala z tem, metala sem jih stran. 

S časoma pa me je ropotanje stolov po tleh začelo motiti, začela sem opozarjati moža in otroke, naj ne vlečejo toliko stolov po tleh, ker preveč ropota in še tla se bodo uničila, ko sem začela premišljevati od kdaj me to moti, sem se spomnila, da sem našla podložke na tleh in jih metala stran. To pa je bila napaka, sedaj vidim, kakšna je razlika, če stoli imajo podložke ali pa ne. Povedala sem svojemu možu, kaj sem naredila, seveda to ni bilo prav, pravzaprav mi je rekel, kako nisem pomislila, da bodo stoli sedaj drsali po tleh. 

Ni me kaj dosti ganilo, rekla sem mu, da se dajo podložke kupiti in zakaj je sedaj tako jezen, kajti podložke so padale dol ravno zaradi njega in sina, ker sta stole vedno vlekla po tleh. Ni se mi ljubilo ukvarjati in debatirati s tem, zato sem šla v trgovino, kjer prodajajo takšne stvar in kupila dobre podložke, ki se dobesedno privijačijo. Tega seveda nisem doma delala sama, čeprav verjamem ,da bi mi uspelo, dala sem jih možu, da naj jih montira. Malo je čudno pogledal, ker je poznal samo tiste, ki se prilepijo, ti pa so bili takšni, ki jih je moral privijačiti. Končno so stoli imeli dobre podložke, tisti so res bili čisto osnovni in slej ko prej bi padli dol in bi jih bilo potrebno kupiti nove. 

Vem pa, da bom že sedaj, če bomo kupovali nove stole pogledala takoj na začetku, kakšni podložke so zraven, da vidim, ali so samo osnovni, ki bodo padli dol ali so kakšni boljši.

Pisarniška okna in rolete

Po končanem faksu sem z prijateljem ustanovil podjetje in najel dve velike pisarne z velikimi okni, kjer pa bi potrebovali tudi rolete, ker je neprestano sonce svetilo v naše pisarne. Na začetku se seveda loviš in hočeš obrati tisto ta pravo pot. Tak sva z prijateljem vložila cel najin čas, delala sva po cele dneve, ker sva mogla, če sva hotela uspeti. Včasih sva sedela za računalniki in potrebovala bi rolete, ker naju je ta močna dnevna svetloba motila, vendar nobeden ni bil toliko, da bi si vzel čas za to, da bi rolete montirali.

Kasneje sva potrebovala nove ljudi, tako sva se odločila, da zaposliva dve osebi, ki bosta urejali vse to, kar midva ne zmoreva več, ker imava druge obveznosti. Lahko rečem, da sva kot podjetje res rasla in bila uspešna. Naši novi zaposleni, pa so naju reševali za stvari, katere nisva utegnila. Ko sem prišel en dan v pisarno in videl enega od zaposlenih kako si je roko držal na čelu, da je videl v računalnik, sem vedel, da so rolete sedaj nujne. Midva sva na to čisto pozabila, tako sva se dogovorila, da pa ta teden to urediva.

Izbrala sva trpežne rolete, ki bodo trajale in ki so imele več nastavitev, ker pa tudi nisva želela, da bi bilo v pisarni preveč temno, ko bi delavci zaprli rolete, ker vseeno pa je dnevna svetloba še kako koristna. Montaža rolet je bila hitra in zadovoljstvo delavcev se je čutilo, čeprav niso nikoli potarnali, da jih svetloba moti. Tudi midva sedaj lažje delava, nekako imamo rolete neprestano spuščene, vendar jih rotiramo, po potrebi, kako močno sonce sije v pisarno. Sedaj smo se že prav razvadili, da imamo tisto prijetno svetlobo in delo ni moteče, če bi moral nazaj brez rolet, bi šele videli, kako smo se prej po nepotrebnem matrali.