Oznaka: poletje

Objavljeno dne

Letošnje poletje bom preskusila nov šport in to je surfanje

Že nekaj časa si želim, da bi lahko šla na Kanarske otoke ali na Portugalsko na dopust. Ravno v teh krajih imajo najbolj všečne tečaje za surfanje. Moja želja je bila, da bi to naredila že kakšno leto prej, ampak, se zaradi svetovne pandemije ni uresničila. Letos je pa končno vse bolj svobodno in res imam željo, da bi sla.

Najbolj me vleče na Portugalsko pa niti ne vem, zakaj. Na Kanarske otoke hodijo vsi, se mi zdi in res si želim srečati čim manj poznanih ljudi tam. To bi bilo skoraj enako, kot če bi šla v Portorož na dopust. Tokrat si pa res želim nekam čisto drugam. Morda bom vzela celo paket, ki vključuje jogo. To bi bilo vrhunsko. Ideja, da bi se udeležila surf kampa, je namreč nastala iz tega, da bi šla na na joga kamp. Ko sem si ogledovala možnosti, sem pa namreč naletela na vse možne kombinacije in seveda potem našla tudi kampe, kjer se samo surfa. Mislim pa, da mi je možnost, kjer bi bila joga in surfanje mnogo bolj všečna, ker bi res rada šla na joga kamp. Mnogo je mikavnih možnosti, imam pa tudi še nekaj časa, da se odločim in splaniram. Lahko, da mi bo kakšen kamp ušel, ker bo razprodan, sicer ima pa večina kampov več terminov in mislim, da bi zagotovo našla nekaj, kar bi mi ustrezalo.

Letošnje poletje bom preskusila nov šport in to je surfanje

Surfanje je nedvomno prioritetno, za jogo se bom pa odločila naknadno. Glede na to, da bo surfanje verjetno bolj obremenjujoče za telo, kot joga, lahko, da mi bo bolj ustrezala masaža kakor pa joga.

Objavljeno dne

Plovila so zame nekaj najlepšega, kar lahko vidim na morju

Ste tudi vi srečni na morju? Jaz sem, ko vidim plovila, morje, borovce, galebe. Nekateri imajo radi morje, drugi pa hribe. Prav je, da smo si tako različni in da vemo, kaj si želimo. Jaz bi bila celo leto na morju, obožujem morje, skale, vonj po morju. Kot majhna sem bila veliko po bolnišnicah, ker sem bila bolna. Vsako leto sem bila tako povprečno v bolnišnici 4 teden. To so bili težki dnevi zame, a sem bila v prekrasnem kraju na morju, kjer sem lahko skozi okna opazovala plovila in morje. Kot otrok ne veš, da ti bodo ti občutki za vedno ostali. Tam si in skušaš pozabiti na svoj dom, odštevaš dneve, kdaj ti bo zdravnik povedal, da lahko greš domov. Še danes se spominjam vseh vrat, oken, hodnikov in prijaznih sester. Ni mi bilo težko, po drugi strani pa sem bila kar boga, ker sem bila tako majhna ločena od staršev. 

Danes, ko pogledam plovila, se spomnim na plovila v času, ko sem bila v bolnišnici. Imam mešane občutke, bilo je lepo, a raje bi bila doma pri starših. Očitno so me plovila in morje toliko pomirjali, da mi je ta pogled na morje še danes lep. Sedaj imam že svoje otroke in ne predstavljam si, da bi morali sedaj oni za 3 tedne v bolnišnico. Grozno bi se počutila, verjetno sta se grozno počutila tudi moja dva starša takrat. O tem se nismo nikoli pogovarjali. Vem pa, da me plovila pomirjajo in upam, da so mi takrat pomagala, da sem premagovala tiste dolge dneve v bolnišnici. 

Nekdo bi rekel, da mu tisti morski kraj ne bi mogel biti nikoli lep, če bi bil toliko v bolnišnici tam, jaz pa pravim, da je lep, nikoli ne bom pozabila na ta morski zrak, plovila in pave, ki so se prehajali okoli bolnice.