Vedno sem bila mirno dekle, nikoli si nisem upala kaj dosti. To so vedeli vsi. Imela pa sem svoje želje in bila človek, da sem jih tudi skušala uresničiti. Tokrat smo šli s šolo na izlet na morje, kjer smo bili tri dni. Ko sem jaz videla vodni skuter, sem vedela, da se bom na njem peljala. Moji sošolci so bili vsi bolj zamorjeni, tako nisem mogla pričakovati, da bi se s kom peljala, ker jih vodni skuterji niso zanimali.
Vprašala sem še sošolke, kaj si mislijo, in če bi se šle z menoj vozit, pa tudi niso bile interesirane, tako da sem ostala sama. Ker so bili vodni skuterji na izposojo, sem šla vprašat, če bi mi mogoče kdo vse razložil. Tam je bil prav prijeten fant, ki se je ponudil, da me lahko nauči, kako se vozi vodni skuter. Dogovorila sva se za uro in komaj sem čakala, da se greva vozit. Najprej me je vprašal, če imam kaj proti, da se zapeljeva en krog, ker mi lažje razloži v vodi, kot pa na kopnem. Seveda nisem imela nič proti, bila sem še vesela, ker je bil res prijazen fant. Vožnja je bila prijetna, naučil me je čisto vse, kar sem potrebovala, da sem znala sam voziti vodni skuter in nisem potrebovala nikogar.
Tisti dan sem se navozila za celo leto. Drugi dan sem se s prijateljicami sprehajala po plaži, mimo vodnih skuterjev in ponovno srečala prijaznega fanta. Povabil me je na vodni skuter, če se grem še enkrat peljat z njim. Preskočila je iskrica in lahko vam povem, da sva postala par. Jaz sem odšla domov, nekaj časa sva si še dopisovala in klicala, potem pa sva videla, da eden drugega štopava in da je boljše, da gre vsak svojo pot. Od takrat naprej mi je v lepem spominu predvsem ostal vodni skuter in kadarkoli ga na morju vidim, se spomnim na tega fanta.
