Ne preverjanje moje zaloge me je stalo, da mi je kurkuma manjkala za kosilo

Prepričana sem bila, da je bila kurkuma še polna v posodici, ki jo hranim. Zato je tudi nisem kupila nazadnje, ko sem bila v trgovini. Potem sem pa razočarano danes na nedeljo ugotovila, da je nimam, pa tako mi je zadišala rižota, ki bi jo kurkuma začinila v svoj rumenkasto oranžni odtenek.

Ker je bilo, kar je bilo, sem se morala odločiti, kaj si bom drugega pripravila, ker je prvotni načrt splaval po vodi. Pa mi iskreno prav nič iz moje kuhinje ni več dišalo. Poklicala sem prijateljico, če je morda že pripravila kosila in če se ji slučajno ne da kuhati. Še dobro, da sem imela sreči in ni še pripravila kosila, ter sem jo lahko prepričala, da gre z mano nekam na kosilo in potem še na sprehod.

Odpravili sva se do Bleda, ker sva imeli dovolj časa, ter odšli v najino najljubšo restavracijo. Ko sva dobili jedilni list, sem bila prav prijetno presenečenje, saj so imeli rižoto, v kateri je bila tudi kurkuma, kar mi je prav polepšalo dan. Prijateljica se mi je seveda prav nasmejala, ker ni mogla verjeti, kakšno srečo imam. Ona si je naročila testenine jaz pa svojo rižoto. 

Ko sva zaključili s kosilom, sva odšli na sprehod ob jezeru za dobro počutje in se ustavili še na kavici in tortici. Potihnem sem upala, da imam vseeno takšno srečo, da bom našla kakšno čudežno trgovino z začimbami. Tudi zvečer bi najraje imela neko jed, v kateri bi bila kurkuma, ampak najbrž ne bom imela tako velike sreče. Sem pa seveda popolnoma zadovoljna, da sem si lahko privoščila vsaj kosilo z njo.

Ko sva po kavici in tortici naredili še en sprehod, se je počasi že temnilo in odpravili sva se domov. Sem upala, da nama bo vse skupaj vzelo manj časa, ampak očitno je obema odgovarjalo biti zunaj na svežem zraku. Domov z mano žal kurkuma ni prišla, ampak se bom že znašla z nečim dobrim za večerjo.