Senčila so bila zame vedno nekaj samoumevnega

Nikoli nisem kaj preveč razmišljal o senčilih. To je bilo zame vedno pač nekaj samoumevnega. Tiste rolete, žaluzije, pliseji in podobno. O tem sem si vedno mislil, da to pride zraven, ko kupiš kakšno stanovanje, tako da nisem dal na to preveč poudarka. No temu pa ni bilo tako, ko sem se vselil v novo stanovanje. Zato mi to na začetku sploh ni vzelo pozornosti, dokler ni prišlo do težav.

Te pa so se začele med poletjem. Vroče in močno sonce je začelo pripekati naravnost skozi vsa okna na stanovanju. V tem času pa se je zaradi tega močno segrelo stanovanje in je postalo pravi pekel. Ko je bilo sonce na ravno pravem mestu, pa me je začelo to tudi malo slepiti, saj mi je sijalo naravnost v oči. Tedaj pa sem videl, da je to res težava in bodo zato potrebna kakšna senčila

Senčila so bila zame vedno nekaj samoumevnega

Začel sem se zanimati za razne notranje žaluzije, oziroma za zunanja senčila. Kakšne rolete, zavese, žaluzije in podobno. Po nekaj premisleka, pa sem se kar odločil za različne opcije, glede na prostor. Na primer, v spalnici, kjer sem velikokrat želel imeti čisto temo, da lahko spim, sem si zamislil kar rolete. Spet za druge prostore, kjer ni bilo tako pomembno, da je čista tema, pa sem razmišljal o kakšnih zunanjih senčilih in žaluzijah. 

Takšne nakupe pa sem nato tudi opravil in se lotil montaže. Na srečo pa so senčila precej enostavna za montažo. V večini primerih se jih le namesti na ogrodje okna in je to to. Ko pa sem na vsa okna postavil ustrezna senčila, pa se je takoj občutila drastična sprememba. V stanovanju, oziroma v prostorih kar naenkrat ni bilo več tako vroče. Prav tako nisem več imel tiste težave, da bi me sonce ob določenih urah slepilo. Tako pa sem končno lahko poskrbel za to težavo novega stanovanja.

Zpiz mi je pomagal pri oddaji ustreznih vlog

Če bi mi pred leti kdo rekel, da bom ure popoldne preživel za zaslonom, ter si prebiral zakone, vloge in obrazce za zpiz, bi se mu gladko nasmehnil. Zdelo se mi je namreč, da se bom s tem ukvarjal šele tik pred pokojem, ko bom to res potreboval. A prišel je dan, ko je oče potreboval pomoč pri urejanju invalidske pokojnine. Tisti dan me je poklical in me prosil, če se lahko po službi odpravim do njega, da mu nekaj pomagam. Seveda sem takoj privolil, saj sem mu z največjim veseljem pomagal pri čemurkoli je rabil, poleg tega pa tudi nisem imel boljših načrtov za tisto popoldne po službi.

Zpiz mi je pomagal pri oddaji ustreznih vlog

Ko pa sem prišel do njega, ter ugotovil, da gre za invalidsko pokojnino, sem vedel, da me čaka zpiz. To je zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, o katerem sem prej zgolj slišal, vendar sem vedel za kaj gre. Tako sva se takoj lotila dela, ter začela iskati vse različne vloge in obrazce, ki jih bo potrebno podpisati in izpolniti. A pri tem nisem vedel, da bom moral upoštevati tako veliko različnih reči. Zaradi tega sem se hitro malo zmedel. Na srečo pa je bila na spletu spletna stran zpiz, ki mi je lahko pomagala dobiti vse potrebne informacije, ki sem jih potreboval. Spletna stran je bila na srečo tako dobra, da sem tam našel vse, kar sem rabil. V kolikor pa mi ne bi uspelo, je bila objavljena tudi telefonska številka, na katero bi lahko poklical s kakšnim vprašanjem.

Po nekaj urah brskanja po spletu, ter iskanja različnih obrazcev, pa sva se le prikopala do konca. Tedaj sva izpolnila vse kar sva potrebovala, ter je lahko nadaljeval sam. Pri temu se mi je zelo zahvalil, saj mu samemu ne bi uspelo urediti vsega, ter najti ustrezne informacije. Tako sem se s zpiz-om srečal veliko hitreje, kot sem si mislil, vendar mi je bilo vseeno vse skupaj precej zanimivo. 

Priporočili smo apartma Bled prijateljem

Prijateljica je iskala nastanitev za nekaj dni v okolici Bohinja in Bleda. Večkrat v letu si privoščita z možem kakšen podaljšan vikend po Sloveniji in najraje se podata v kakšne toplice.

Ker sem njima na zadnje z navdušenjem pripovedovala o najini z možem nastanitvi na Bledu, se je navdušila tudi ona. Za spremembo bosta šla v apartma Bled in po njegovi okolici, saj sta bila na zadnje pred nekaj leti in še takrat samo za en dan. Pokazala sem ni več fotografij z najinih izletov na Bledu in tudi nekaj apartmajev. Zelo jo je navdušilo, ko sem jima pripovedovala, kako greva zjutraj obvezno na sprehod okli jezera in potem na tamkajšnjo kremno rezino. Rekla je, da želita to izkušnjo tudi ona dva doživeti. Prav tako bosta odšla z gondolo po jezeru in njen mož je tudi razmišljal o tamkajšnjem adrenalinskem parku. Jaz osebno nisem za take športe, zato ji o tem nisem znala nič povedat.

Priporočili smo apartma Bled prijateljem

Z možem sva se sprehajala mimo tega adrenalinskega parka, vendar naju ni povleklo. Mož njima je dal še bolj točne informacije za apartma Bled, sicer pa se ne moreta izgubiti, saj navigacija zelo lepo vodi do samega apartmaja. Povedala sem ji tudi kako je apartma Bled opremljen s posodo in brisačami tako, da takšnih stvari ne potrebuje nositi s seboj. Prijateljica je želela še več napotkov in povedala sem ji prav vse kako sva se z možem imela na tej destinaciji. Priporočila sem ji tudi wellness center za zvečer je prav dobrodošlo, ko po celem dnevu hoda prideš kar utrujen domov. V tem apartmaju, kamor bosta šla imajo tudi brezplačno uporabo koles, tako, da si lahko privoščita še kolesarjenje okrog jezera in tudi po okoliških poteh, ki potekajo v naravi. Prijateljica je bila polna pričakovanja, saj bo to za njo bolj aktiven dopust za razliko obiskov savn v zdraviliščih.

Obljubila mi je, da me poklicala in povedala kako se imajo ali pa tudi še kaj povprašala.

Druga garažna vrata in hiša izgleda čisto drugače.

Ko sva kupila staro hišo na robu mesta, sva vedela, da bo treba marsikaj prenoviti. Streha je bila na prvem mestu, takoj za tem okna. Garažna vrata pa… tista so nekako ostala zadnja na seznamu. Saj veste, dokler delajo, ni panike. No, napaka.

Garažna vrata so bila stara več kot 30 let, težka, lesena, s kovinskimi tečaji, ki so škripali ob vsakem premiku. Odpiranje je bilo prava telovadba. Potegni, dvigni, zadrži, da ne pade nazaj. In če je deževalo ali snežilo, si bil medtem, ko si ročno odpiral garažna vrata, moker do kože. 

Po enem takem mrzlem zimskem jutru, ko sem ob šestih zjutraj v temi komaj odprl vrata in si pri tem skoraj zvil hrbet, sem rekel dovolj. Pobrskal sem po spletu in začel raziskovat sodobna garažna vrata. Nisem imel pojma, da je toliko možnosti. Avtomatska, z daljinskim upravljanjem, s senzorji, celo taka, ki se povežejo z mobilno aplikacijo.

Druga garažna vrata in hiša izgleda čisto drugače.

Na koncu sem izbral sekcijska vrata z motorjem in daljinskim odpiranjem. Montaža je bila hitra, ekipa je bila res profesionalna. Ko sem jih prvič preizkusil, sem imel občutek, kot da sem prestopil v novo stoletje. Brez škripanja, brez fizičnega napora, samo en klik in vrata se odprejo tiho in gladko.

Zdaj, ko pridem domov, ne rabim več iz avta v dež ali mraz. Samo pritisnem gumb in garaža me pričaka odprta. Pa tudi videz hiše je čisto drugačen. Vse skupaj izgleda bolj moderno, urejeno, tako kot mora.

Včasih ne pomisliš, kako veliko razliko lahko naredi ena stvar, dokler je ne zamenjaš. Garažna vrata so pri nas pomenila ne samo udobje, ampak tudi več varnosti, boljšo izolacijo in lepši občutek domačnosti. In zdaj, ko imam avtomatska garažna vrata, si sploh ne predstavljam več, da sem jih prej odpiral na roke.

Najboljše od vsega pa je, da zdaj hiša zgleda čisto drugače. Izgleda bolj nova in to samo zaradi ene, na videz nepomembne stvari, kot so garažna vrata. 

Na lov skupaj z očetom

Na lov skupaj z očetom

Ko sem bila še otrok, sem pogosto hodila z očetom na lov in takrat se mi je to zdelo zelo prijetno in vedno bolj mi je postajalo všeč.

Vstajala sva zgodaj in se odpravila do gozda, kjer je po navadi oče pustil avto in nato sva odšla peš do opazovalnice. Spomnim se, kako so bila lepa in tiha jutra. Opazovala sva sončni vzhod. Ptičje petje je oznanjalo, da se narava prebuja. Oče je pogosto opazoval divjad, ki se je pasla na bližnjih travnikih. Večkrat sva šla tudi zvečer, preden je padel mrak. Potrpežljivost naju je vedno nagradila. Vedno sva videla divje živali, največ srn in srnjakov. Oče jih je ocenjeval, koliko so stari in težki. Ločeval jih je po spolu in tako nekako so lovci šteli divjad in skrbeli za ravnovesje v gozdu. Bila sem še na drugih oblikah lova. Najbolj sem si tudi zapomnila lov na klic. Oče je imel v žepu piščalke, ki oponašajo srnin glas. Takrat se potem približujejo srnjaki in mogoč jih je videt in ocenit od blizu. Vedno so prišle še druge živali in jaz sem jih skrbno opazovala. Vedno sem lahko hodila z njim na lov, ni mi pa dovolil iti na lov s pogonom. Te love so izvajali v zimskem času ob nedeljah. Nekaj lovcev je bilo postavljenih na določenih mestih in ostali so z gibanjem preusmerjali divjad proti strelcem. Temu so tudi rekli skupen lov in je trajal samo nekaj mesecev po zimi. Zame je bil ta lov zelo nevaren. Lovci so kar streljali na to divjad, ki jim pritekla nasproti.

Pri tem lovu je bilo dovoljeno streljat nizko divjad, to so bili zajci, lisice. Obstaja tudi lov s sokoli, katerega pa pri nas niso izvajali. Na teh skupnih lovih je nam otrokom bilo omogočeno druženje. Ostali smo na večjih kmetijah, kamor so se lovci vrnili na malico. Gospodarji pa so jih postregli s čaji in drugo pijačo. Lovci so bili zelo cenjeni med kmeti, saj so skrbeli tudi za divjad, da kmetom ni delala škode.

Zamašeni žlebovi lahko povzročijo nevšečnosti

Poletje se je počasi poslavljalo, jutra so bila hladnejša, listje na drevesih pa je že začelo rumeneti.

Oče je vedel, da je zdaj čas, ko pridejo na vrsto žlebovi, da jih še pred prihodom jesenskega deževja očistiva in narediva prehodne. Če jih ne bi očistila, bi se v njih nabralo preveč listja in drobnih vej ter umazanije, kar vedno povzroča zamašitev in voda bi se stekal čez žlebove na tla okrog hiše in ne v podzemni rezervoar, v katerega so speljani vsi žlebovi z naše strehe, da zbiramo padavinske vode za poletno zalivanje vrta in zelenice okrog hiše. Na še zadnje poletno soboto, ko je sonce še prijetno grelo, sva z očetom zavihala rokave. Oče je prinesel visoko lestev, nadel sem si rokavice in pograbil vedro. Prvi vzpon na lestev je vedno nekoliko neprijeten, še posebej, če ne veš, kaj te čaka v žlebu. Ko sem z roko segel v notranjost, sem takoj začutil vlažno plast listja pomešanega z mahom. Z vsakim metrom, ki sva ga očistila, so žlebovi postajali bolj pretočni. Oče je preverjal odtoke in jih po potrebi spiral z vodo, da je šlo vse kar se je nabralo naravnost v zbiralnik, ki ima na srečo nameščeno mrežo, da listje in ostali odpadki ostanejo na vrhu. Oče je zadovoljen dejal, da bo tale podzemni rezervoar še kako prav prišel spomladi za zalivanje, ko je videl, da se voda lepo steka v njega.

Zamašeni žlebovi lahko povzročijo nevšečnosti

Ko sva končno očistila še zadnji kos in so bili vsi žlebovi zdaj očiščeni in pretočni, sva sedla na teraso in se zadovoljno zazrla proti strehi. Vedela sva, da sva opravila pomembno delo in nas jesenski nalivi ne morejo presenetiti, pa naj bojo še tako močni.

Mi smo pripravljeni. Ponosno, kot pravi oče, mi je razložil, da je bilo to čiščenje eno tistih opravil, ki se jih splača narediti pravočasno, ter segel po skodelici vroče črne kave, ki mu jo je mama pripravila.

Podočnjaki in neprespane noči

Spet sem imel obdobje, ko nisem spal dobro. V bistvu sploh nisem spal dobro. Tokrat je bila edino razlika v tem, da se enostavno s tem nisem ukvarjal. Govoril sem si, da bo minilo. Ko pa je bilo že kar nekaj neprespanih noči za menoj in sem se pogledal v ogledalo, so me presenetili podočnjaki. Jaz podočnjakov nisem imel prav nikoli. Tako sem vedel, da moram nekaj narediti. Spraševal sem se, kako naj poskrbim zase, da bom spet lahko dobro spal. Saj vemo, da nisem edini in veliko ljudi ne spi dobro. Vendar po naravi sem predvsem trmast in če se nekaj odločim, potem želim to tudi uresničiti. 

 

Želel sem si, da podočnjaki izginejo

Kako doseči, da bom boljše spal, ker sem vedel, da bodo potem tudi podočnjaki izginili. Seveda pa tudi za moje zdravje ni bilo dobro, da ponoči nisem spal. Kar nekaj časa je to že trajalo in zavedal sem se, da se to ne sme nadaljevati, ker bo vplivalo na moje zdravje. Kako najprej nisem vedel, sem pa vedel, da sem trmast in da bom prišel do rešitve. Seveda bi lahko vzel pomirjevalne tablete, vendar ne vem kaj bi s tem naredil. Rešil bi samo te dni, ko bi tableto vzel, potem pa bi spet bilo isto. 

Podočnjaki in neprespane noči

Ker pa so me skrbeli podočnjaki, sem se odločil tako, da bom en dan vzel pomirjevalno tableto, da se moje telo spočije, potem pa bom nadaljeval drugače. Moral sem spremeniti svoj življenjski slog. To je bila rešitev. Šlo je počasi in danes spet spim dobro. V svojem življenju sem spremenil kar nekaj stvari. Lahko pa rečem, da sam vem, da sem sedaj ok. Tudi ko se pogledam v ogledalo in podočnjaki niso več vidni, vem da sem na pravi poti. Spanje je vir zdravja. Poskrbite za svoj kvalitetni spanec. 

Potica z orehi mi je že vrsto let zelo všeč

Ko sem se pred nekaj dnevi odpravil v trgovino po čisto osnovni nakup, sem na policah zasledil orehe. Tedaj pa so se mi kar naenkrat pojavili številni spomini iz mojega otroštva, saj sem kot otrok imel res zelo rad orehe, ter vse možne sladice z njimi. Moje navdušenje z tem, pa se je začelo pri babici. K njej sem se vedno rad odpravil, ter se posladkal s kakšno potico, ki jo je naredila z orehi, kar pa je res zelo dobro znala. Zato pa imam s tem iz otroštva zelo prijetne spomine, ter sem se tudi vedno odpravil tja, da sem pomagal pobirati vse orehe iz tal, ko je bila sezona za to.

Potica z orehi mi je že vrsto let zelo všeč

Tako pa sem si tedaj kar vzel vrečko orehov s trgovine, ko sem jih videl, ter sem se odločil, da si doma naredim potico z orehi. Imel sem namreč odličen recept, ki mi ga je dala moja babica, tako da sem si res lahko pripravil tisto tradicionalno potico. Seveda pa nisem imel toliko izkušenj, kot jih je imela moja babica, vendar pa sem bil vseeno prepričan, da lahko pripravim kar dobro.

Po opravljenemu nakupu, pa sem se kar lotil dela. Sestavine pa niso bile zakomplicirane, tako da sem lahko hitro pripravil ustrezno testo. Tedaj pa sem moral še zmleti vse tiste orehe, tako da bi jih dal v maso za potico. Tukaj pa sem nato rabil nekaj spretnosti, da sem jo ustrezno zvil, pri čemur pa nisem imel največ sreče. Kljub temu pa to ni preveč vplivalo na okus, temveč zgolj na izgled, kar pa me sploh ni motilo, glede na to, da sem si jo pripravil zase.

Tedaj pa sem res užival ob te sladici z orehi, ter sem se spet spomnil vseh tistih spominov iz otroštva, kar pa mi je bilo zelo lepo in prijetno. 

Cepilec res pride prav, še posebej če nimaš moči

Nekaj časa nazaj sva s fantom šla obiskati mojo babico. Ko sva prišla k njej sem videla, da je imela zunaj zelo veliko drv, ki še niso bile pripravljene za v peč. Babica je rekla, da čaka, da bi ji kdo lahko pomagal, saj sama sekati drv ne more. Fant je v tistem momentu dobil dobro idejo. Rekel je da sekanje porabi res veliko energije in da bi potrebovali cepilec. Rekel je, da imajo njegovi starši en cepilec doma odveč in bi ga lahko prinesel sem. Moja babica je bila nad to idejo navdušena. Rekla je da je toliko pri moči, da bi to lahko tudi sama uporabljala. Šla sva iskati ta cepilec in ga prinesla. Najprej sva ji midva pomagala, saj je imela res veliko drv. Potem za naprej sva pa vedela, da bo zmogla sama. 

Cepilec res pride prav, še posebej če nimaš moči

Babica se nama je tisočkrat zahvaljevala in seveda sva ji z veseljem pomagala. Jaz sem se zahvalila  tudi njegovim staršem, ker so nam to zadevo dali praktično zastonj in nismo rabili iskati nobene rešitve. Babica je lepo od takrat naprej lahko delala brez problema sama. Vsakič ko sem jo obiskala, sem videla, da je imela vse lepo urejeno in seveda sem bila zelo ponosna nanjo. Tudi ona je bila navdušena, saj je imela tisti občutek samostojnosti in res ni bila odvisna od nobenega. Rekla je da spet lahko dela vse sama in da ne rabi nobenega čakati. Bila se res zelo vesela zanjo, saj sem vedela, da je to vse kar si je vedno želela. Rekla je da hoče biti samostojna kolikor se le da čim dlje in če ji ena taka stvar kot je cepilec to omogoči, potem sem seveda to tudi z veseljem priskrbela zanjo. Vem kako neprijetno je tako pogosto prositi za pomoč, ker ti pač ne moreš. Dejstvo je da si vsak želi narediti vse sam. 

Na podstavek za torto more imeti tortni model pravo velikost

Ker naša mati zelo rada peče raznorazne torte, sem pomislila, da bi lahko bilo njeno darilo morda v kakšni takšni smeri. Tako sem gledala, kaj slaščičarkam pride sploh prav, kaj uporabljajo in pa če je morda kakšen pripomoček, ki bi lahko takšni ustvarjalki prišel še kako prav.

Na podstavek za torto more imeti tortni model pravo velikost

Tako sem naletela na podstavek za torto, ki se lahko tudi vrti. Pomislila sem da bi to lahko bil res odlično darilo zanjo. V reklamnih fotografijah sem videla, kako je s takšnim podstavkom za torto, res dosti lažje torto krasiti, še posebej, če gre za kakšen takšen postopek, kjer je dobro narediti oziroma okrasiti torto v eni potezi, ko želimo dati oziroma narediti dekoracijo okoli in okoli torte. Navsezadnje pa je ta podstavek za torto še vedno dovolj ličen, da ga lahko postavi tudi na mizo. Namreč takšni dvignjeni podstavki tudi hitro pri šparajo prostor na mizi. Tako sem se domislila, da bo lahko poleg podstavka za torto, dala za darilo tudi samo torto, ki bi lahko bila že na podstavku. Vendar pa sem težko našla takšnega, ki bi imel zraven narejen tudi pokrov, ki bi bil prav primeren za torto. Tako sem sama sebi postavila izziv in se odločila, da bom torto spekla kar sama. Ker smo bili vsi domači ljubitelji in oboževali cheescake, sem se lotila kar tega, saj se mi je zdelo še kar enostavno. Prav tako sem od sadja izbrala maline, za katere pa vem, da so mamine najljubše. Tako sem preverila, če imam dovolj velik tortni model, ki bi pasal na podstavek, a vendar se mi je zdelo, da ima naša mati nekoliko večjega in sem se tako zbala da bi ta lahko bil prevelik.

Ker sem ji rekla, da ji bom torto letos naredila, jaz, saj vem, da bi si jo če ne sama spekla, sem izkoristila in vprašala kakšne velikosti je njen tortni model. Tako sem skočila v bližnjo trgovino ter izbrala takšen fi tortnega modela, da je bil pravšnji tudi za podstavek za torto. Vse je šlo kot po maslu.